-
1 house
1. plural - houses; noun1) (a building in which people, especially a single family, live: Houses have been built on the outskirts of the town for the workers in the new industrial estate.) hiša2) (a place or building used for a particular purpose: a hen-house; a public house.) hiša3) (a theatre, or the audience in a theatre: There was a full house for the first night of the play.) dvorana4) (a family, usually important or noble, including its ancestors and descendants: the house of David.) družina2. verb1) (to provide with a house, accommodation or shelter: All these people will have to be housed; The animals are housed in the barn.) nastaniti2) (to store or keep somewhere: The electric generator is housed in the garage.) spraviti•- housing- housing benefit
- house agent
- house arrest
- houseboat
- housebreaker
- housebreaking
- house-fly
- household
- householder
- household word
- housekeeper
- housekeeping
- houseman
- housetrain
- house-warming 3. adjectivea house-warming party.) ob vselitvi- housework
- like a house on fire* * *I [háus]nounhiša, dom, stanovanje; bivališče (živali); hišni stanovalci; gospodinjstvo; družina, rod, dinastija; economy trgovska hiša, trgovsko podjetje; theatre gledališče, občinstvo v gledališču, gledališka predstava; koledž, študentovski dom, internat; colloquially ubožnica; colloquially gostilna; astronomy dvanajsti del neba; military slang loto igra za denar; zborHouse — parlament, skupščina, narodni poslancithe House — londonska borza; angleški parlament; koledž (zlasti Christ Church v Oɔfordu)British English House of Commons — angleški spodnji domBritish English House of Lords — angleški zgornji domBritish English Houses of Parliament — angleški parlamentlike a house on fire — kot blisk, zelo hitro, kot bi gorelohouse of call — prenočišče, gostiščejuridically house of detention — preiskovalni zapor; poboljševalnica za mladoletnikehouse of ill fame — javna hiša, bordelII [háuz]1.transitive verbsprejeti v hišo, nastaniti, dati stanovanje; spraviti, uskladiščiti; nautical pritrditi, pričvrstiti;2.intransitive verbstanovati, bivati
См. также в других словарях:
nôga — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi nógo nóge (ó) 1. okončina, ki se uporablja za oporo trupa, premikanje: noga ga boli; noge so se mu od strahu šibile, tresle; iztegniti, skrčiti noge; umivati si noge; zlomiti si nogo, obe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
státi — 1 stánem nedov. (á ȃ) s prislovnim določilom 1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno: obleka stane dva tisoč dinarjev; koliko stane ta knjiga; malo, veliko stati 2. izraža, da se za kaj porabi, plača določena vsota denarja: počitnice na morju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕhel — hla o [ǝu̯] prid. (ŕ) 1. ki razpada, se razkraja zlasti zaradi delovanja vlage: trhel les; trhle veje; trhlo deblo / trhle stopnice / ekspr.: ima trhle kosti krhke; trhla stavba dotrajana // ekspr. brez moči, trdnosti: trhla država / trhla oblast … Slovar slovenskega knjižnega jezika
